KIPARSKA RAZSTAVA
VERA STANKOVIČ
PREHOD
GALERIJA DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV
MARIBOR, ŽIDOVSKA 10.
OTVORITEV V SREDO, 12. OKTOBRA 2011 OB 18. URI
RAZSTAVLJENA DELA BO PREDSTAVIL LIKOVNI KRITIK SARIVAL SOSIČ.
RAZSTAVA JE UVRŠČENA MED SPREMLJEVALNE DOGODKE
II. MEDNARODNEGA TRIENALA KERAMIKE UNICUM 2012
IN BO NA OGLED DO 28. OKTOBRA 2011.
Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18.
Ure in v soboto od 10. do 13. ure |
 |
Vera Stankovic, Prehod / Passage: vabilo / Katalog (tekst-foto) / otvoritev (foto)
PREHOD (POTOVANJE ČEZ GLOBEL)
Ustvarjati pomeni trajati. Dokler trajaš, čutiš odhajanje in prihajanje, občutiš lástnost v odnosu do drugega in v odnosu do družbe. Trajanje se skozi likovna dela odraža kot neprenehoma napredujoča energija, ki dopušča stopnjevana ponavljanja ali pa skozi umetniško delo prinaša nekaj novega, izvirnega in nepredvidljivega. Likovno življenje je v takšnem smislu nekakšno neprekinjeno ustvarjanje, ki brez prestanka pregneta oblike doživljanja, čustvovanja in spoznanja. Ustvarjati v glini pomeni gnesti, s prsti in dlanmi mehčati, modificifrati zemeljski material, ki omogoča ustvarjati voljne oblike.
Vera Stanković se skozi svoje ustvarjanje, predvsem v zadnjih letih, posveča glini. V njej združuje razmišljanja o formi in življenju samem, ki skozi kiparske kompozicije postajata povezujoči se načeli, nenehno v medsebojnem dopolnjevanju, skozi likovni proces ustvarjanja in predstavitve, v nekakšnem skladju napolnjenem z različnimi nivoji narativnosti, globinami pomena in izraza. V prostor vpete glinene kompozicije, vedno znova izpostavljajo možnosti drugačnih ponovitev, ki podeljujejo različne pomene tistemu, kar je bilo nekoč doživeto, občuteno in ozaveščeno. Kiparska dela tako pridobivajo rahel ekspresivni naboj, saj so neposredni odzivi njenega notranjega trenutnega doživljanja, povezani z življenjem preteklosti in razmišljanjem o prihodnosti. Majhne glinene figurice, ljudje v različnih gibih in položajih so zmrznjene misli, utrinki spomina, zapisi zaznav, ki prav v postavitvah odražajo nekakšno notranjo živost, vidno silo, usmerjeno na potovanja proti izbranemu cilju. Kiparska kompozicija z naslovom Prehod (2011) je likovna podoba potovanja. Kar dvesto trideset majhnih figur ljudi hodi, se giblje po poti, premikajo se proti prehodu, nekakšni soteski, globeli ali zarezi, ki prekinja kontinuiteto oz. lahkotnost ravnine poti. Figure delujejo kot množica oseb, likovno razporejenih oz. vpetih v ritem življenjske težnje preverjanja izkušenj skozi različne nivoje čutenja in razmišljanja. V prvem delu skulpturne kompozicije je število figur zgoščeno, napolnjeno z upanjem rešitve, življenjskim pogumom. Figure na začetku poti vzbujajo občutke preseganja vseh pasti, nesreč in žalosti, ki prežijo na slehernika. Toda pot je nevarna, življenje se najprej pozunanji kot življenje, ki se ohranja in bohoti, toda na svoji poti se stara, spreminja in pada v različne duhovne, telesne in družbene pasti. Človek je nenehno na preizkušnji in pogostokrat drvi v neznano, v pasti različnih psihofizičnih globeli, iz katerih se le nekateri vzdignejo, a tisti so močnejši, bolj izkušeni, predvsem pa modrejši in boljši ljudje. Uspešna pot čez globel, prehod iz začetnega stanja upov in želja proti novi poti, je iniciacijski trenutek spoznanja. Je selektivna niša. Okrepi samo tiste, ki so sposobni preživeti, se utrditi, mogoče spremeniti v nekaj večjega in boljšega; za tiste, ki so omagali in so poraženi pa pomeni zatemnitev življenja, nekakšno smrt, odraženo tudi v barvi figur. Te so temne, otrple v zakrknjenih gibih, celo razpadle, odhajajoč na odpad zgodovine. V koloni jih odvažajo rudarski vozički, zadnja prevozna sredstva, rezervirana samo za preminule. Tistih nekaj pa, ki preživijo vse preizkušnje, se dvigujejo na naslednjo pot, napolnjeni s preizkušnjami, obarvani v svetlejšo barvo, podobno človeški koži. Preživeli so torej polni novih moči, hrabrosti in upanja. Skulpturna kompozicija je nekakšen likovni inciacijski proces, ki posameznika spopada s stvarnostjo, tako znotraj sebe, kot znotraj širše družbe.
Vera Stanković preizkuša in odkriva smisel življenja. Njena likovna dela, glinene kiparske kompozicije so vedno napolnjene z zgodbami; motivi in vsebine se pred nami razkrivajo kot modeli življenja vzetega iz lastnih izkušenj. Ti modeli združeni z estetsko izkušnjo imajo veliko notranjo vrednost, saj vsebujejo najprej lastni smisel, lastno avtonomnost, hkrati pa omogočajo iskanje novih spoznanj in pozicij človeka v sodobni družbi.
Sarival Sosič
Otvoritev: "Opening of the exhibition: Vera Stankovic, Passage"
Razstava Prehod Vere Stanković od 12. oktobra v galeriji DLUM
Ljubljana, 12. septembra 2011 – V organizaciji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) bo v sredo, 12. oktobra ob 19. uri v galeriji DLUM v Mariboru odprtje samostojne razstave z naslovom Prehod avtorice Vere Stanković, magistrice slikarstva, ki zadnjih nekaj let ustvarja z glino. Prehod je ena od spremljevalnih razstav v sklopu II Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki bo potekalo prihodnje leto v Mariboru. Razstava bo v galeriji DLUM na ogled do 29. oktobra 2011.
Prehod je po besedah avtorice razstave delo o skoku v neznano. O trenutku, v katerem od sebe pričakuješ pogum. Sprašuje se, kaj je pogum. Vsako okolje, vsaka družba neguje svoje zgodbe o moških in ženskah velikega poguma. Sprašuje se, ali je pogum le mit in ali je lahko navdihujoč ali zaničujoč za poslušalca? Ali se poguma lahko naučimo? In če da, zakaj nas poguma ne učijo v šolah?
Prehod je kiparska kompozicija kar dvesto trideset majhnih figur ljudi, ki po besedah Sarivala Sosiča hodi, se giblje po poti, premikajo se proti prehodu, nekakšni soteski, globeli ali zarezi, ki prekinja kontinuiteto oz. lahkotnost ravnine poti in predstavlja likovno podobo potovanja. »Uspešna pot čez globel, prehod iz začetnega stanja upov in želja proti novi poti, je iniciacijski trenutek spoznanja. Je selektivna niša. Okrepi samo tiste, ki so sposobni preživeti, se utrditi, mogoče spremeniti v nekaj večjega in boljšega; za tiste, ki so omagali in so poraženi pa pomeni zatemnitev življenja, nekakšno smrt, odraženo tudi v barvi figur. Te so temne, otrple v zakrknjenih gibih, celo razpadle, odhajajoč na odpad zgodovine. V koloni jih odvažajo rudarski vozički, zadnja prevozna sredstva, rezervirana samo za preminule. Skulpturna kompozicija je nekakšen likovni inciacijski proces, ki posameznika spopada s stvarnostjo, tako znotraj sebe, kot znotraj širše družbe.«
Vera Stanković je rojena v Franciji. Zaključila je študij in magisterij slikarstva ter študij elektrotehnike v Beogradu, zadnjih 12 let pa živi v Ljubljani. Sočasno z razstavo v Mariboru so Verina dela trenutno razstavljena tudi na razstavah v Španiji ( 31 CICA, l'Alcora) in na Portugalskem (10.Mednarodni bienale umetniške keramike, Aveiro). Za svoje umetniško ustvarjanje je za delo Trenutek, ko so moje misli postale krvave leta 2009 prejela 1. nagrado na Bienalu keramike v Kapfenbergu v Avstriji. Že vrsto let dela kot kreativna direktorica v oglaševanju, prejela pa je tudi veliko nagrad na mednarodnih in domačih oglaševalskih festivalih.
Dodatne informacije:
Vera Stanković, e-mail: verastankovic@yahoo.com, gsm 031 769 360
Galerija DLUM, Židovska 10, Maribor
Vera Stanković, Prehod
12. oktober – 29. oktober 2011
VABILO 
|
