Uvod

Sekcija za keramiko pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov, ki je ob strokovni pomoči kustosinje Brede Illich Klančnikove pripravila izbrani pregled umetniške keramike pomembnega slovenskega ustvarjalca na tem področju Mihe Maleša, se s to razstavo tvorno vključuje v vsebinski okvir prvega mednarodnega bienala keramike UNICUM 09 v Ljubljani.

Poleg te že historične keramične produkcije in produkcije drugi naših starejših delujočih umetnikov pa je treba prav na tem mestu dati priznanje( in opozarjati nanje sproti na vsakem koraku ,ob vsaki priložnosti) vsem tistim drugim sodobnim likovnim profesionalnim umetnikom, ki jim (globalizacijskemu času in netrendovskemu toku keramike navkljub), keramično, zlasti plastično-prostorsko oblikovanje pomeni ne samo mik, temveč ustvarjalni izziv in vzgib v njihovi opredelitvi avtorske poetike.Če uresničitvi sodobne keramike lahko sledimo pri (žal samo še redkim ) predstavnikom zrele srednje generacije v Sloveniji, ki so se s prav tako ustvarjalnostjo uveljavili skozi ves svoj umetniški čas, lahko vendarle že slutimo, da bo tudi v mladi generaciji , ki ostaja na uporabnih pozicijah klasičnih medijev, prišlo keramično oblikovanje spet do svojih novih možnosti in moči..

Mojca Smerdu, mag.kiparstva
predsednica sekcije za keramiko pri ZDSLU
Ljubljana, maj 2009

Galerija ZDSLU, Komenskega 8, 1000 Ljubljana

MIHA MALEŠ - KERAMIKA

6. maj - 1. junij

odprto
ponedeljek - petek: 10. - 18. ure

28. oktober - 14. november - Galerija Društva likovnih umetnikov Maribor, Židovska ulica 10, Maribor
ponedeljek - petek: 9. - 13.

Avtorica: Breda Ilich Klančnik

Miha Maleš (*1903, Jeranovo nad Kamnikom, +1987, Ljubljana) je bil človek mnogih talentov. Poleg Jakca si je zagotovil pionirsko vlogo na področju slovenske grafike, bil pa je tudi slikar, risar in pesnik, bibliofil in založnik, umetnostni organizator in še marsikaj. Če se je sam malce ironično označil za obrtnika, je nemara meril tudi na področje, ki ga bo prvič podrobneje osvetlila razstava v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani in nas popeljala v svet njegove keramike. Poudarjena izrazna moč linije bo na številnih poslikanih okrasnih krožnikih in vazah zazvenela v novih in hkrati že dobro znanih maleševskih akordih. Pod loščem gibko izrisane figure, portreti in v krožno formo ujete maske ter živalski liki s fauvističnim nadihom nam bodo znova pričarali mikavne likovne zgodbe slikarja - pesnika.

Pretežna večina zajetne Maleševe likovne produkcije je ohranjena na papirju in v spominu jo kar samodejno najprej povežemo z grafiko. Na začetku se na belini izriše gola risba, zatem jo poselijo odtisi z grafičnih matric, iz katerih se luščijo ekspresivna nasprotja črno-belih ploskev, zlagoma pa se gibki liniji in temnim površinam na beli osnovi pridruži barva. Papir nadomesti najobičajnejši slikarski temeljnik - platno. Papirnato in platneno osnovo v tridesetih letih prejšnjega stoletja pogosto nadomestijo še drugi mikavni materiali in tehnike od freske do steklenega vitraža, osnutki za tapiserije in knjižne opreme ter končno keramika. Čudenje in radosti odkrivanja najbližje kamniške okolice, "najlepše pokrajine na svetu2, skrivnostnih slik na steklu v skromnem domačem "bogkovem kotu" in preprostih poslikanih keramičnih predmetov ter okrašenega posodja za vsakdanjo rabo odzvanjajo v Maleševi ustvarjalnosti tudi potem, ko so se njegova likovna obzorja od učnih let prek Zagreba, Dunaja in Prage razširila do modnih francoskih vplivov. Če so se ga že dotaknile Picassove, Dufyjeve in Chagallove domislice ter fauvistična barvitost, pa Maleš ni nikoli zanemaril pristnega domačega folklornega izročila. Prvin žlahtne dediščine ljudskega oblikovanja ne zasledimo le v njegovem delu, v grafiki in še posebej poslikani keramiki, temveč je nanje pogosto opozarjal tudi v likovni reviji Umetnost, ki jo je izdajal polnih devet let. S članki, razstavljanjem in prodajo v svojem Umetniškem salonu, ki ga je leta 1930 odprl v Ljubljani na Kongresnem trgu, si je prizadeval dvigniti likovno kulturo na Slovenskem na višjo raven. Še posebej si je prizadeval za popularizacijo črno-bele umetnosti in načrtno je poskrbel za promocijo ljudske umetnosti.

Kako velikopotezno je mladi umetnik zastavil svoj promocijski program, lahko razberemo iz intervjuja, ki je bil natisnjen v Slovenskem narodu 13. 3. 1930. leta: "Moj umetniški salon bo prvi zavod za umetniško trgovino in obrt s stalno razstavo najodličnejših zastopnikov naše likovne umetnosti brez razlike struj in tendenc. Umetniška delavnica salona bo izdelovala vse izdelke, spadajoče k podobarstvu, rezbarstvu in pozlatarstvu in bo posvečala posebno pažnjo cerkveni umetnosti: izdelovanju in renoviranju starih slik, okvirjev in soh, nadalje dekorativnemu kiparstvu, okvirjem vseh vrst, in to po načrtih salona ali stranke, diplomam, umetniškim slikam, fotografijam itd. Poleg najmodernejših vzorcev po lastnih načrtih bom imel stalno tudi tovarniške izdelke. Skratka izdeloval bom vsa v umetno obrt spadajoča dela s sodelovanjem tovariša podobarja Lojzeta Kozjeka, prvovrstnega specialista za rezbarstvo in pozlatarstvo.
Poleg delavnice otvorim tudi prvo slovensko trgovino z umetninani, s katero bo združena, kot rečeno, stalna umetniška razstava vseh domačih in tujih slikarjev in kiparjev (Jakopič, Vavpotič, Dolinar, Šantel, A. G. Kos, Gaspari, Smrekar, vsi člani Slovenskega umetniškega društva in dr.). Tudi se bodo prodajale, kupovale, renovirale in ocenjevale umetniške antikvitete.
Keramika, znana v naših trgovinah po tujih šablonskih izdelkih, bo v mojem salonu zastopana v glavnem po slovenskih keramikih (šola Kralj - Beran, Dolinar, Pajničeva in dr.). Moj salon se bo bavil tudi z umetniško propagando in založbo. V kratkem izide serija razglednic avtoportretov naših slikarjev in kiparjev."

Nekaj let pozneje, natančneje leta 1935, se je Maleš tudi sam posvetil keramiki. Če zanemarimo začetne, šolske kiparske poskuse, so ateljejski vonj po mokri glini že zdavnaj zamenjale tiskarske in oljne barve. Keramike se je zdaj lotil kot slikar. Strogi pravokotni format grafičnega lista je nadomestila vesela krožna oblika. Najprej se je na krožnikih iz delavnice za keramiko Schnabel v Kamniku pojavila lastna podoba. Sledilo ji je nekaj portretov bodoče žene Olge, pod prosojno glazuro pa se je zalesketal še motiv s Spominom na Benetke, ki ga je v malce spremenjeni kompoziciji v naslednjem letu prenesel tudi na platno. Nekaj let pozneje je ustvaril celo serijo poslikanih krožnikov z upodobitvami slovenskih narodnih noš. Smisel za nadrobnosti je prišla do veljave v igrivem okrasju in vezenju naglavnih pokrival. Poleg serije keramičnih krožnikov, ki jih je poleg grafike z uspehom razstavil v Milanu leta 1939, je Maleš na razstavo uvrstil še primere ljudske keramike, da bi z njimi ilustriral bujno fantazijo brezimnih ustvarjalcev iz okolice Kamnika in Ribnice na Dolenjskem ter tujce opozoril na našo žlahtno tradicijo in likovni občutek ljudskih umetnikov za plastično voluminoznost predmetov, ki nas s svojo enostavnostjo in neposrednostjo pogosto nagovarjajo z elementarno močjo, sorodno govorici moderne plastike.

Potem ko se je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja Maleš vrnil z daljšega popotovanja po zahodni Evropi, se je znova intenzivneje posvetil keramiki. Poleg razgibane figuralike je v krožne forme ujel tudi številne živalske like, ki jih sočasno srečamo v živahnem prepletu na Večernih igrah v grafiki in slikarstvu. Na krožnikih je eksperimentiral s hrapavo povrhnjico konjskih trupov v nasprotju z zglajeno površino ozadja, v vaznem slikarstvu pa prihaja do izraza poudarjena obrisna linija profilov, ki si sledijo na trebušastem obodu keramične posode. Barvita podglazurna poslikava s številnimi reminiscencami na oddaljene afriške in druge kulture ter predvsem na domače folklorno izročilo je našla svoje mesto na mnogih krožnikih, vazah, vrčih in pivskem posodju ter celo na miniaturnih brošah.

Vsa pisana dekorativna bera Maleševe poslikane lončevine je praznik za oko, neskončna radost pripovedovanja in oblikovanja. Umetniku samemu se je zdelo vredno, da jo pogosto razstavi in z njo dopolni preglede popularnejše grafike in oljnih podob. Tudi danes mikavna in sveža, predstavlja keramika znotraj Maleševega opusa pravi unikum in prav je, da postavi merilo za bienalno zasnovani UNIKUM.

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana.

FOTO ARHIV