 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
|
 |
|
UNICUM 09 15. maj - 27. september odprto: torek - nedelja: 10. - 18. ure Predsednica žirije: dr. Nadja Zgonik Prvi mednarodni trienale keramike Unicum v Ljubljani nam ponuja priložnost, da začnemo o keramiki premišljevati na nov način. Ob vsej tradiciji, ki jo v našem prostoru imamo - pomembni lončarski zgodovini, nekaj stoletni zgodovini industrijske keramike in več kot sto let dolgi tradiciji kiparstva v žgani glini - je res že čas, da to umetniško zvrst postavimo tudi v kontekst ostalega dogajanja v vizualnih umetnostih danes. V sodobni umetnosti je v zadnjem času že povsem prevladalo načelo o enakopravnosti vseh medijev, tehnološko generiranih in drugih, ki so rezultat ročno-obrtnih praks. Predsodki z obeh strani so popustili - umetnik se v ustvarjalnem procesu lahko sproti odloča, kateri medij bo izbral. V razstaviščih po svetu se popolnoma neekskluzivistično prepleta vse, od fotografije, videoprojekcij, slikarstva, preprostih izrezank, svetlobnih objektov, ready-madeov, risb, do kipov iz vseh vrst materialov ali uporabnih predmetov, steklenic, skodelic Ta zapovedana neobremenjenost mora imeti sproščujoče učinke. Z demokratičnim pristopom je mogoče odkrivati vedno nove možnosti v izrabi tehnik, tudi keramike, o katerih se nam je še do včeraj zdelo, da vemo o njih že prav vse. Keramika ima med umetniškimi mediji čisto posebno mesto. Glina se kot najstarejši material za ustvarjanje ne more otresti refleksije o preteklosti. Je sinonim za začetek zgodovinskega časa, saj je bila iz nje oblikovana posoda, iz katere se je človeštvo od začetka prehranjevalo, v obliki glinene ploščice pa je bila tudi polje za zapis, ki je sprva beležil zaloge hrane, kmalu zatem pa resnične in zamišljene zgodbe ter ohranjal spomin. Keramika je material, ki spaja vrsto bipolarnosti. Na videz čvrsta in gmotasta oblika je v resnici krhka, z lahkoto se razbije (tudi steklo je krhko, le da je ob njem manj prisoten občutek, da bomo, če ga razbijemo, izgubili tudi vse vanj neposredno vtisnjene sledi). Kljub krhkosti je hkrati tista, ki simbolizira trdoživost (morda celo trdnost?) naše civilizacije, saj lahko iz najdenih drobcev lončenine sestavimo predmete, ki smo jih nekoč uporabljali in si ustvarimo predstavo o preteklosti. Sestavljanje razbitih delcev lahko primerjamo s postmodernističnim postopkom spajanja spominskih drobcev, vendar zdaj z njim več ne rekonstruiramo pomenov iz preteklosti, pač pa iščemo nov pomen. Še nekaj binarnih opozicij je spojenih v tem umetniškem materialu. Izdelek iz keramike je, ko je kip, obenem tudi posnetek uporabnih oblik. Kot kip je lahko posoda za pogled. Pogled vstopa skozi odprtino v posodi v notranjščino kipa in se v njej ulovi. Tako kip nazorno vrača pogled gledalcu in združuje opozicijo znotraj-zunaj. Kompleksnost gline kot umetniškega materiala se kaže tudi v tem, da o njej lahko govorimo v celotnem razponu, od poststrukturalistične retorike do vnovičnega odkrivanja arhetipske simbolike osnovnih elementov, ko zemlja, ki je primarna snov, kot v alkimističnem postopku napredovanja materije v spoju z ognjem razvije višjo kvaliteto. Delo v keramiki je hkrati mimesis, mimikrija in simulacija. Mimesis pomeni, da zemlja (glina) nastopa kot zemlja, s čimer je ta snov odrezana od vse potencialne metaforike. Z mimikrijo se glina, ko na primer uporabimo engobo, prikazuje, kot da je zemlja, s simulacijo pa se pretvarja, da je nekaj drugega, predvsem ko nastopa kot uporabni predmet ali ima kiparski videz, kar snov odtujuje od njenih elementarnih prvin. Dve kontroverzni značilnosti keramike, njena nedoločljivost in hkrati determiniranost z nekaj označevalci, ki se jim kakršen koli predmet, izdelan v tej snovi, le težko izogne, jo postavljata v položaj končne nedorečenosti pa tudi enigmatičnosti. Morda pa je to prava podlaga, ki bo omogočila, da bo keramika material, iz katerega bomo danes ustvarili nekaj novega. Je njen stik z večtisočletno tradicijo breme? Ali preprosto zelo dolga pot, morda kar usoda naše civilizacije, ki jo moramo le nadaljevati? Delo z glino je danes mogoče postaviti tudi v političen diskurz. Aktualne družbene spremembe, ki so posledica gospodarske krize in nove ekološke osveščenosti, so nas pripeljale v položaj, ko se kot ena od možnih oblik za življenje v prihodnosti kaže vnovična vzpostavitev posameznika kot samozadostnega bitja. V velikih mestih so že začele nastajati skupnosti, ki želijo biti neodvisne od preskrbovalnih verig velikih trgovskih podjetij in drugih sistemsko vzpostavljenih mrež, ki upravljajo z našim življenjem. Podobno nekdanjim rokodelcem se med seboj povezujejo tako, da vzpostavijo osnovno ekonomijo preživetja, ki čim manj obremenjuje okolje. V tem iskanju novih življenjskih paradigem bo imela glina izjemen položaj. Prvič, ker je ekološki material, drugič pa zaradi svoje univerzalnosti, ker povezuje vse obstoječe oblike ustvarjalne dejavnosti: popularno umetnost (ljudsko lončarstvo), visoko umetnost (umetniška keramika) in oblikovanje (predmeti in posodje serijske izdelave). In kakšna bi bila v sodobnem času zaostritve problematike varovanja našega planeta aktualnejša umetniška metafora kot krhka zemlja?
UNICUM 09 V NARODNEM MUZEJU SLOVENIJE 15. maj - 27. september odprto Avtorica: Dragica Čadež Lapajne Razstava I. Mednarodni trienale keramike Unicum 09
ustvarja v Sloveniji možnost, da pojmovanje keramike dobi ustrezno
vrednost v sodobni likovni umetnosti. Osrednje razstavišče trienala,
Narodni muzej Slovenije - Metelkova, Maistrova 1, bo predstavilo
obširno mednarodno razstavo umetniške keramike, ki je tekmovalnega
značaja in je organizirana po že uveljavljenih razpisih v svetu.
Razstavljena bodo dela 76 avtorjev iz 28 držav. Izbor je opravila
strokovna mednarodna žirija in s svojim izborom opozorila na različne
vzgibe sodobnih avtorskih praks doma in v svetu.
|
Narodni
muzej Slovenije - Metelkova, Maistrova ulica 1, 1000 Ljubljana
|
 |