Festival Ljubljana, Trg francoske revolucije 1, Ljubljanski grad- Kazemate

SEDMERICA
MED (PO)SLIKANO KERAMIKO IN KERAMOSKULPTURO

15. maj - 12. julij

odprto
vsak dan: 10. - 18. ure

Avtor: Aleksander Bassin
muzejski svetnik

Predstavitev izbrane sedmerice umetnikov, ki so po svoji osnovni izobrazbi kiparji ( Sonja Rauter Zelenko,Sonja Tavčar Skaberne, Vlasta Zorko, Karel Zelenko, Drago Tršar, Peter Černe) oziroma slikar in grafik ( Vladimir Makuc, Karel Zelenko), nosi v kontekstu prvega mednarodnega trienala keramike UNICUM 09 s seboj najmanj dve sporočili oziroma opozorili::
da opozori na navzočnost tega prvobitnega likovnega izrazila tudi v slovenskem prostoru, pri čemer lahko zapišemo, da gre pravzaprav za njegovo (skoraj že historično) razsežnost v okviru našega modernizma,saj ga je začela razvijati kot samostojno likovno vejo predvsem (ali celo samo) tista generacija, ki se je v davnih letih (1925/26) vpisala na novoustanovljeni oddelek za keramiko pri tedanji Tehniški srednji šoli v Ljubljani s prvim profesorjem Františekom Beramom.(Ta oddelek je obiskovala tudi Sonja Rauter).Tudi na novi Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani so se nato izšolali tisti kiparji, ki so se ukvarjali tudi s keramiko, predvsem keramoskulpturo.Hkrati pa velja opozoriti, da so pričele delovati tudi tovarne za takoimenovano fino keramiko, tako Keramika v Novem mestu,v Libojah Keramična industrija in Dekor v Ljubljani, ki pa so ena za drugo izgubljale najprej specializirani oddelek, nato pa tudi povsem zaključile s kakršnokoli avtorsko umetniško produkcijo.Trg, ki je potreboval samo industrijsko keramiko, pa tudi šolska reforma(ukinitev tovrstnega oddelka na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani) ,sta eno z drugim pogojila izgubo kontinuitete v keramični ustvarjalnosti

Med starejšo generacijo je gotovo naša razstavna sedmerica tista, od katere vsak umetnik oziroma umetnica po svoje odkriva sproščene in hkrati pomembne izrazne možnosti v keramično obdelani kiparski gmoti vključno z detajlistično krhkostjo in barvitostjo kot neizogibno dopolnitvijo.

"Sonja Rauter Zelenko je mojstrica snovanja na lončarskem kolovratu modeliranja stožčaste anatomije s plastičnimi podrobnostmi in barvne glazure, kot tudi tehnike engobe, pri kateri začetni stožec splošči in na ploskev, prepojeno z glino, razredčeno z oksidi in vodo, nanaša motiv, ki ga nato izdela s praskanjem in sgrafitom.Med njenimi najbolj priljubljenimi motivi je mlada ženska, predstavljena večinoma kot stoječa figura v bogatem in raznolikem oblačilu, navdihnjenem po predlogah narodnih noš, ki je hkrati izhodišče za sijoč in dekorativen domišljijski svet figurin.Šele v podrobnostih raznolike podobe dopolnjuje ponekod tudi gib ali atribut, povzet iz sveta vsakdanjih opravil...Njena poetična in dekorativna umetnost je prežeta z zanimanjem za okrasje, barve in ritmičnost ter sijaj materiala. Kot prva akademsko šolana kiparka slovenske akademije je hitro in odločno stopila na samostojno pot, ki ji poseben pečat daje družina, v krogu katere so se porodile številne zamisli...." (Barbara Savenc)

Če kje, se med izbranimi razstavljaci prav v delih Sonje Tavčar Skaberne razkriva svojevrstna erotika, skozi tisto, skoraj infantilno telesnost ,do zrele polnosti.Ženska figura kot da je ob tej ženskosti predana meditaciji in introvertiranosti.Intrigantna mimetičnost je hkrati svojevrstna simbolna konotacija zlasti v kiparkinem cvetličnem tihožitju s podobo ženske v nirvani.Tavčarjeva pa tudi v monumentalnem (raz)cvetu znova dokazuje svoj kiparski talent za minuciozno obdelano in razdelano kiparsko gmoto

"...in naposled samozavestna radoživost žensk Vlaste Zorko, vse to je nastalo in nastaja kot lahkoten ter poetičen del kiparske ustvarjalnosti, ki mu delamo silo s stilskimi ali prostorskimi opredelitvami....Njihova telesnost je tako samozadostna in enovita (glava je le enakovreden, nič bolj individualiziran del te celote), da nas zadovoljuje dejstvo, da sedijo, se sprehajajo, so odmaknjene, so rdečelaske....Gotovo tudi kiparka Vlasta Zorko v tem ni izjema.Poznavalec njenega opusa ji bo moral priznati spretnost portretiranja, pravilni občutek za polnost organike v abstraktnih strukturah, hkrati pa ne bo ne smel ne mogel prezreti lepote njenih figurin, ki se kot zreli sadeži ponujajo očesu in dotiku." (Meta Gabršek Prosenc)

Na podglazurno poslikanih keramičnih krožnikih, kot si jih je zamislil, je Karel Zelenko razvil svojo minuciozno risbo do svojevrstne gladke "zapeljivosti", če apostrofiram njegovo poimenovanje (Zapeljevanje) še po izvedbeni strani.Ljubezenski pari, pretežno Harlekin v stilizirani historični obleki in Suzana, nas prepričujejo s svojevrstno anahrono pojavnostjo prikrite izzivalnosti in erotičnosti.Neoromantiziran zven keramičnega krožnika je ubran na večnostno simboliko, ki se je dandanes vse redkeje zavedamo ali (celo) predajamo

Grafik Vladimir Makuc pristaja s svojo slikarsko-risarsko izvedbo na porcelanasti plošči:senzacija odsevne gladkosti materiala bogati stereotipno, značilno človeško in animalistično fizognomijo s sublimno fizično in mentalno krhkostjo.Njegove keramike imajotudi značilno kiparsko opredelitev in s tem še dopolnjujejo njegovo krajinarsko videnje Krasa

Kipar Drago Tršar je v keramiki našel svojevrsten izziv: po eni strani zaradi svoje minuciozne, skoraj grafične površinske obdelave kiparske gmote, po drugi strani pa zaradi barvitosti, ki mu jih je prav taka površinska erozija narekovala oziroma dobesedno zahtevala.Od prvotnih, v kobaltsko modro barvo dobesedno "pomočenih" keramoskulptur je Tršar v nadaljevanju posvetil posebno pozornost obdelavi, se pravi tehnologiji, barvitosti raznolikih učinkov barv, ki jih danes premišljeno podreja izgrajujoči formi oziroma tudi tistemu svojemu, izrazito intuitivnemu prostorskemu "valovnemu" rokopisu.Tršarjeva keramoskulptura je prav gotovo par excellence v slovenskem plastičnem modernizmu.

Poslikava predmetnosti(kar tako), krajinarske tektonike in arhitekture in ornamentalne, barokizirane figuralike- vse to so značilnosti keramoskulpture Petra Černeta.Sinteza predmetnosti in ornamentalne figuralike, ki je prav arcimboldovkso groteskna, predstavlja svojevrstno preigravanje s historicističnimi oblikami, ki tvorijo umetnikov izziv, postavljen kot ogledalo našemu enakovrstnemu, brezosebnemu vsakdanu.Se tej keramiki dandanes znamo nasmehniti in uživati v njeni prešernosti?

FOTO ARHIV: